Ste že kdaj doživeli, da se je ponoči v soju žarometov med vožnjo po gozdni cesti z makadama dvignila marogasta dolgokrila ptica, nekaj časa vijugala pred vami in izginila na prvi jasi? Pa tudi podnevna srečanja niso nemogoča, posebno ob selitvi, ko se med hojo splašena premakne le nekaj metrov stran. To je podhujka, naša zagotovo najbolj skrivnostna in neobičajna ptica, poleg sov naša edina nočna ptica.

Evrazijska vrsta podhujke prezimuje v Afriki v ozkem pasu okrog desetih stopinj severne širine nad ekvatorjem prek celotne celine, v zahodnem ekvatorialnem pasu in v vsej južni Afriki od desetih stopinj severne širine navzdol vse do Rta dobre nade. Jeseni se seli v zahodni, spomladi v vzhodni smeri. V Sloveniji je bila spomladi najdena podhujka obročkana prejšnjo pomlad v Kaliningradskem okrožju v Rusiji.

Podhujka živi pri nas predvsem v svetlih gozdih bora in hrasta, še posebno na obronkih. Gnezda si ne zgradi, jajci izleže na iglice, mladičema pa nudi skromno ugodje suh hrastov list. Prehranjuje se z nočnimi metulji, ki jih lovi tako med spretnim obletavanjem drevesnih krošenj kot na čistini. Zaradi nočnega obletavanja hlevov so včasih verjeli, da molze drobnico, od tod tudi zgodovinski imeni kozomolza in kozodoj.