V prvi tretjini maja se iz prezimovanja vrne rjavi srakoper, ena naših za opazovanje najbolj hvaležnih ptic pevk, saj vselej postava po najbolj izpostavljenih vejah drevja in grmovja, od koder opreza za žuželkami na tleh. S plenom v kljunu se vrne na prežo, kar večkrat ponovi, sčasoma pa se le prestavi na drug grm. 

Rjavi srakoperji iz zahodne Evrope se v nasprotju z večino ptic pevk selijo proti vzhodu, večidel po balkanski poti. To potrjujejo tudi najdbe pri nas obročkanih ptic v Grčiji, na Cipru in v Egiptu, kakor tudi pri nas najdenih osebkov iz Nizozemske in Švedske, kar pomeni, da je Slovenija zanje selitveno vozlišče. Rjavi srakoper prezimuje v Južni Afriki, predvsem v Botsvani, Zambiji, Rodeziji in Mozambiku. Je pa zanimivo, da se vrača bolj vzhodno, predvsem skozi Somalijo in po Arabskem polotoku, torej po bližnjevzhodni poti. 

Rjavi srakoper je bil zaradi plenjenja gnezd ptic pevk dolgo na slabem glasu, toda preganjali ga niso kmetje, marveč predvsem tako imenovani ljubitelji ptic, ki se nikakor niso mogli sprijazniti z nekaterimi osnovnimi zakonitostmi v naravi. Mednje zagotovo sodi tudi medvrstna tekmovalnost ali povedano z drugimi besedami: pustimo pticam naj se same zmenijo med sabo! Kako zlonamerno so včasih gledali na srakoperja tudi izobraženi ljudje, pove tudi Erjavčeva prispodoba o grmu, kjer srakoper na trn nabode kakšno odvečno uplenjeno žuželko, da je »včasih popolnoma mesnici podoben«. Angleži so šli v tem pretiravanju še dlje, saj so ga zato svoj čas kar Butcher (mesar) imenovali.