Tri mesece za sivo in dva meseca za belo pastirico se vrne v slovenska gnezdišča rumena pastirica. Prepoznamo jo po jajčno rumenem oprsju in potrebušju, torej sta si s sivo pastirico na prvi pogled podobni. Vendar rumena nima črnega grla, pa tudi rep je znatno krajši. 

Z lahkoto prepoznavne podvrste rumene pastirice omogočajo tudi dokaj natančno ugotavljanje prezimovališč v Afriki. Poimenska podvrsta, ki gnezdi v srednji in vzhodni Evropi prezimuje v vzhodni Afriki od Sudana do Transvaala, skandinavsko sibirska podvrsta pa presenetljivo v zahodni in Južni Afriki od Konga do Rta dobre nade. V Sloveniji gnezdeči podvrsti se ne selita tako daleč na jug Afrike, apeninska (s sivo glavo, črnim licem in belim grlom) ostaja v zahodni tropski Afriki (Liberija, Slonokoščena obala), balkanska (s črno glavo in rumenim grlom) pa v vzhodni Afriki od Sudana do Kenije. 

Ptice se ob selitvi včasih vrnejo preveč na sever in se morajo potem vračati v domicilno gnezditveno področje. Tako je bila 1. maja pri Kranju obročkana rumena pastirica, 12. maja ugotovljena pri Riminiju, kar pomeni, da se je po vrnitvi v Evropo, vračala proti jugu. Če lahko sklepamo po eni sami najdi na Finskem obročkane ptice, se rumene pastirice jeseni selijo tudi prek Slovenije. 

Rumena pastirica gnezdi na mokrotnih travnikih, na morskem obrežju tudi v sestoju slanuš. Njeno nekdanje ime ovčarica, govori o njeni navezanosti na pašnike, kjer jo lahko opazujemo zlasti ob selitvi, ko več osebkov hkrati pobira žuželke okrog pasoče se živine.