Še en pozni povratnik, ta sivi muhar, pa še tako neopazen povrhu. Običajno ga odkrijemo na vrtu šele takrat, ko že hrani mladiče in se zaradi mačke svarilno oglaša. Sploh ni tako redek, kot bi nemara sklepali po tem, da ga tako slabo poznamo – v vsaki slovenski vasi ga lahko odkrijemo, če se le večkrat zazremo po slemenih hiš. 

Pozno vrnitev lahko opraviči z res dolgo selitveno potjo. Prezimuje namreč v tropski in južni Afriki od 8 do 30 stopinj južne širjave. Pozimi naj bi bil pogost tako v deželah ob Gvinejskem zalivu kot v Rodeziji, kjer velja v tem letnem času za najpogostejšega muharja. 

Sivi muhar se prehranjuje tako, da v zraku lovi leteče žuželke. Po kratkem spreletu se vrne na izhodiščno prežo na kaki suhi veji. Kot kulturni slednik si rad napravi gnezdo na brajdi v vinogradu ali na senčnici ob hiši, včasih celo na cvetličnem lončku v kaki niši pod napuščem, dovolj oddaljeni od tal. Vendar nas tihi gost razveseljuje le kratek čas, že avgusta se brez besed za dolgih devet mesecev poslovi.