Bržkone je čebelar na prvi pogled naša najbolj eksotična ptica. Ne le tropska barvitost, tudi nenavaden izrez repnih peres, igrivo vedenje in sladkobno oglašanje prispevajo k mitski podobi te ptice v naših krajih. Iz prezimovanja v tropih se vrača pozno, praviloma v drugi polovici maja. 

Zahodno evropska populacija čebelarja prezimuje v zahodni Afriki, v deželah ob Gvinejskem zalivu, vzhodnoevropska pa v južni Afriki. Vendar se prav tu srečujemo tudi z nekim za ptičji svet neobičajnim gnezditvenim dogajanjem. Del v južni Afriki prezimujoče populacije čebelarja se je namreč sčasoma prilagodila biološkemu ritmu, značilnemu za južno poloblo. Ti čebelarji namreč tam gnezdijo od septembra do januarja, na kar se februarja odselijo neznano kam, tako da so ornitologi sprva domnevali, da gre za palearktične selivke, ki gnezdijo dvakrat na leto. 

Čebelar gnezdi v naravnih spodjedenih peščenih stenah ob rekah, pa tudi v najrazličnejših peščenih usekih antropogenega izvora, kjer si izkoplje gnezdilni rov. Ker se takšne gnezditvene priložnosti iz leta v leto spreminjajo, čebelarji pogosto ne gnezdijo dlje časa na istem kraju. Lahko bi celo rekli, da so gnezditveni klateži. Prehranjujejo se z najrazličnejšimi letečimi žuželkami, razen s čebelami in osami tudi s hrošči in kačjimi pastirji.