Eden zadnjih povratnikov v domače loge je pri nas zelo redek škrlatec. Poleg grilčka je edini palearktični selivec iz družine ščinkavcev. Samca prepoznamo po edinstveno škrlatno obarvanem perju, ki pa nikakor ni edina lastnost, zaradi katere si ta ptica zasluži zaključno uvrstitev v našo rubriko. 

Škrlatec je poleg malega muharja in črnoglavega strnada edina slovenska ptica, ki prezimuje na Indijskem podkontinentu, oziroma od Irana do jugovzhodne Kitajske. Iz prezimovanja se vrne šele konec maja, konec julija pa naše kraje že zapusti. Čeprav velja pravilo, da je ptica doma tam, kjer gnezdi, takšna dvomesečna rezidenca upravičeno dviguje obrvi. 

Edino stalno gnezditveno prebivališče škrlatca pri nas je na Cerkniškem jezeru, kjer gnezdi na okopnelih travnikih z grmišči ive in krhlike. To je nedvomno zelo prvobitno prebivališče, vrsta pa hkrati prav tu doseže najjužnejšo točko strnjene poseljenosti v Evropi. Iz nikdar docela pojasnjenih razlogov je vrsta v prejšnjem stoletju v severni Evropi doživela neverjeten razmah. Tako je bilo na Finskem leta 1940 okrog 10.000, leta 1950 50.000, leta 1970 pa že 450.000 in leta 1980 neverjetnih 580.000 parov. Pri nas pa smo srečni, ko vidimo, da tistih nekaj parov od bog ve kdaj vztraja na Cerkniškem jezeru.