ČAPLJICA Ixobrychus minutus
Najmanjša med našimi čapljami, komaj golobje velikosti, se vrne z majsko pošiljko selivk. Samec z razprtimi perutmi v letu učinkuje v precej kontrastno črno belo, čeprav je sicer bolj peščenih barv. Rad postopa po povešenih steblikah trsta in trstenike nad vodo, po njih previdno hodi in spretno pleza.
Čapljica prezimuje v podsaharski Afriki, od zahodne do vzhodne, kjer se njena zimska razprostranjenost nadaljuje skozi ekvatorialni pas vse do Južne Afrike, kar je edinstveno v družini čapelj. In kako si razlagati najdbo iz začetka avgusta v ustju Rižane konec maja istega leta v ustju Žrnovice v srednji Dalmaciji obročkane ptice? Je bila čapljica pozno spomladi še na poti v bolj severno ležeča gnezdišča in se je zgodaj poleti že vračala skozi naše kraje? Sta mar bila dobra dva meseca dovolj za dvorjenje, gnezdenje in vzrejo mladičev? Si je ta samec pravočasno našel družico v našem primorju ali pa se je le razočarano klatil sem ter tja po trstiščih vzdolž jadranskih obrežij? Tako vznemirljiva in zapletena vprašanja odpirajo najdbe obročkanih ptic selivk.
Čapljica je gnezdilka večjih močvirij bogatih s trstišči. V nevarnosti se postavi v prikrito držo z navpično iztegnjenim vratom, posebno samica je pri tem, zahvaljujoč tudi svoji varovalni rjavo grahasti barvi, kar se da uspešna.
Iztok Geister